ACE vprašalnik – test obremenjujočih izkušenj v otroštvu

Test ACE je namenjen vsem, ki se morda sprašujejo, ali so v otroštvu doživeli travmo in v kolikšni meri. Pomagal vam bo razumeti tveganja za zdravje, počutje in psihološko – čustvena tveganja.

ACE študija (Adverse Childhood Experiences study) je prelomna raziskava, ki sta jo v 90. letih izvedla ameriški zdravnika Vincent Felitti in Robert Anda v sodelovanju CDC (Centers for Disease Control and Prevention) in zdravstvene družbe Kaiser Permanente. Študija je proučevala povezavo med negativnimi izkušnjami v otroštvu, kot so čustvena, fizična in spolna zloraba, zanemarjanje ter družinska disfunkcija (npr. zasvojenost, nasilje v družini, ločitev staršev) – in zdravstvenim stanjem posameznikov v odrasli dobi. V njej je bilo kot raziskovalno orodje uporabljen ACE test, ki se uporablja še danes.

ACE študija je prvič znanstveno dokazala, da otroške travme ne vplivajo le na duševno zdravje, temveč tudi na telesno zdravje in pričakovano življenjskodobo.

Glavne ugotovitve študije:

  • Več kot 2/3 udeležencev je poročalo o vsaj eni negativni izkušnji v otroštvu.
  • Višje kot je število ACE točk, večje je tveganje za:
    • duševne motnje (depresija, anksioznost, samomorilnost)
    • kronične bolezni (srčne bolezni, sladkorna bolezen)
    • odvisnosti, kriminal, težave v odnosih

ACE test – kaj je in kaj pokaže?

Ta kratek test je namenjen vsem, ki se morda sprašujejo, ali so v otroštvu doživeli travmo in v kolikšni meri. Ta test vam bo pomagal odgovoriti na vprašanja, kot so:

  • Ali lahko moja travma iz otroštva vpliva na moje trenutno ali prihodnje zdravje?
  • Kako travmatično je bilo moje otroštvo?

ACE točke se merijo z odgovori na 10 vprašanj o negativnih izkušnjah v otroštvu (pred 18. letom starosti). Vsak pritrdilen odgovor prinese eno točko.

Vprašanja so razdeljena v tri glavne kategorije:

  1. Zloraba
    • Čustvena
    • Fizična
    • Spolna
  2. Zanemarjanje
    • Čustveno
    • Fizično
  3. Družinska disfunkcija
    • Ločitev staršev
    • Duševna bolezen v družini
    • Alkoholizem ali zloraba drog v družini
    • Družinsko nasilje (npr. mati pretepena)
    • Zaporna kazen družinskega člana

👉  Skupno število točk (0–10) pokaže, koliko različnih vrst travm je oseba doživela. Višje število ACE točk pomeni večje tveganje za težave z zdravjem in vedenjem v odraslosti.

Ker so neugodne izkušnje iz otroštva povezane s potencialnimi zdravstvenimi tveganji, ta test lahko služi kot orodje za preverjanje za vse, ki so morda nagnjeni k določenim zdravstvenim izidom.

Je test ACE zanesljiv?

Ta test ACE ni namenjen temu, da bi vam dokončno povedal, ali imate zdravstvene težave, povezane z obremenjujočimi izkušnjami v otroštvu. Ta test vam pomaga razumeti, ali imate povečano tveganje za zdravstvene težave, povezane z neugodnimi izkušnjami v otroštvu in ali so morda težave v duševnem zdravju, kot so na primer depresija, anksioznost, čustvena nihanja, pretirana utrujenost povezane z izkušnjami v otroštvu.

Rezultati tega testa vam ne morejo povedati vaših dejanskih zdravstvenih rezultatov. Visok rezultat testa pa lahko osvetli korist rednih preventivnih zdravstvenih pregledov in podpore strokovnjaka za duševno zdravje.

Vabljeni, da izpolnite vprašalnik.


Naredite ACE test

Odgovorite na spodnja vprašanja. Vsako vprašanje, na katerega odgovorite za “Da”, označite z 1 točko. Na koncu seštejte, kolikokrat ste odgovorili z Da. To je vaš ACE rezultat.

Se vam je do vašega 18. leta starosti zgodilo ali dogajalo:

  1. Ali vas je kdo od staršev ali skrbnikov pogosto zmerjal, poniževal ali vam rekel, da niste nič vredni?
  2. Ali vas je kdo od staršev ali odraslih v gospodinjstvu pogosto udaril, potisnil, zgrabil ali poškodoval?
  3. Ali vas je kdo, starejši vsaj 5 let, spolno zlorabil (vas otipaval, vam predlagal ali vas silil v spolna dejanja)?
  4. Ali ste pogosto čutili, da vas nihče nima rada ali da vaša družina ni bila tesno povezana?
  5. Ali ste pogosto čutili, da nihče ne skrbi za vas (npr. ni bilo hrane, čistih oblačil, zdravniške oskrbe)?
  6. Ali so se vaši starši ločili ali trajno razšli, je morda eden od staršev umrl?
  7. Ali je kdo od vaših staršev ali skrbnikov pogosto pil alkohol, jemal droge ali bil drugače zasvojen?
  8. Ali je kdo od vaših družinskih članov trpel za duševno boleznijo ali poskušal narediti samomor?
  9. Ali ste bili priča temu, da je bil eden od staršev (pogosto mati) fizično pretepan ali poniževan (je nekdo nekaj potisnil, zgrabil, klofutnil oziroma kaj vrgel vanjo)?
  10. Ali je bil kateri koli član vaše družine v zaporu?

Rezultat (ACE točke)

  • 0 točk – ni poročanih škodljivih izkušenj
  • 1–3 točke – zmerno tveganje za težave v odraslosti
  • 4+ točk – visoko tveganje za telesne in duševne težave

Za dodatno razlago rezultatov se naročite na brezplačen posvet s strokovnjakom.

Kaj pove rezultat o možnih posledicah v odraslosti

Slovenska raziskava obremenjujočih izkušenj v otroštvu in posledic v odraslosti je leta 20191 pokazala, da imajo osebe, ki so doživele štiri ali več kategorij izpostavljenosti osnovnim 10 obremenjujočim izkušnjam v otroštvu (OIO), v primerjavi s tistimi, ki niso doživele nobene, višje obete za naslednje (diagnosticirane) bolezni ali zdravstvene težave (kontrolirano po starosti, spolu in izobrazbi):

  • do 1,9-krat višje obete za: alergije, astmo, bolezni ščitnice, ginekološke bolezni, kronične bolečine v hrbtenici ali sklepih, luskavico;
  • 2- do 3,9-krat višje obete za: debelost, kronične kožne bolezni, kronične bolezni dihal, kronične bolezni prebavil, revmatoidni artritis, kronične ledvične bolezni, migreno, srčne bolezni, vsaj eno kronično telesno bolezen;
  • 4- do 5,9-krat višje obete za: sindrom kronične utrujenosti.

Kar zadeva diagnosticirane duševne motnje in tvegana vedenja, imajo osebe s štirimi ali več OIO, v primerjavi s tistimi brez OIO, višje obete za naslednje (kontrolirano po starosti, spolu in izobrazbi):

  • do 1,9-krat višje obete za: vsakodnevno kajenje, tvegano pitje alkohola, splav (umetna prekinitev nosečnosti), mladoletniško nosečnost;
  • 2- do 3,9-krat višje obete za: samooceno zasvojenosti s tobakom, samooceno zasvojenosti s spletnimi igrami;
  • 4- do 5,9-krat višje obete za: anksioznost, depresijo, motnje hranjenja, motnjo pozornosti in hiperaktivnosti, zasvojenost, vsaj eno diagnosticirano duševno motnjo, redno rabo prepovedanih drog,
    uporabo uspaval in protibolečinskih zdravil po lastni presoji, samooceno zasvojenosti z alkoholom in s pornografijo in/ali spolnostjo;
  • 6-krat in še višje obete za: samomorilne poskuse.

Video o raziskavi

Naslovna fotografija: Pixabay
viri:
https://www.ajpmonline.org/article/S0749-3797(98)00017-8/fulltext
https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31104722/
https://www.henryford.com/-/media/files/henry-ford/hcp/research/hdrc/hdrc-questionnaires/ctq-childhood-trauma-questionnaire-20181130-v01-20.pdf?rev=fc73aee19e0e4012b1c9455af5474055&hash=B6875080173CF13D298E9D6A3A9BC2CB
1 https://static1.squarespace.com/static/5eb452503e12566a4d535e29/t/5f3ed19acf44904382eff78b/1597952454356/OIO+v+otro%C5%A1tvu+in+posledice+v+odraslosti+-+kratka+strokovna+publikacija+2020+HQ.pdf
https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/20008198.2021.1924953
https://www.metta.si/si/raziskave/prevalenca-in-dolgorocni-vplivi-obremenjujocih-izkusenj-v-otrostvu-na-funkcioniranje-v-odraslosti#znanstvene-objave

Leave a Comment